Cimet me spomni na mojo sestro.
Ostra, na prvi okus neprijazna začimba, ki ti gre včasih na živce in je ne moreš niti poduhat, ampak s časoma se ti priraste celo tako zelo k srcu, da jo imaš raje kot mošus.
Moja sestra je kul. Ona je pridna, pametna, samostojna, odločna, trmata, nerazumljiva, ukazovalna in dobra.
Zadnje čase je ne vidim kaj dost, saj roko na srce, če jo, se skregava, pogrizeva in stečeva stran eden od drugega, zato so pa tista redka srečanja na dva meseca tok bl sladka.
Občudujem jo že od 4 razreda, ko je ponorela, ker mi je nekdo v šoli skril bundo, čevlje ?
To se stopnjuje in ko danes vztrajno sledi svojim sanjam je vsekakor ene sorte vzornik.
Ona je. Pravnica.

In najina slikanja. Najina slikanja so ponavadi precej smešna, zato, se z njo zelo rad slikam, ker pač. Ona je vseeno moja sestra in ji lahko naročam čudne stvari, ki lahko na koncu izpadejo grozno, al pa noro dobr.

En neuspel poizkus najine verjetno najboljše fotke.
Jah, pač moja usoda je, da lasje vedno padejo pred usta =) =)
"