Mesto luči.

Predlog za glasbeno podlago http://www.youtube.com/watch?v=BZ0GOHZ4q58&feature=related

Vsak mora imet spomine. Lepe, slabe.

Zdej bom napisal enega lepega, mogoče enega izmed najlepših, ki bo nekoč postal najlepši. =)

Pariz.

Neskončne množice turistov, ki slepo divjajo za svojimi vodiči. Navdušeni nad 4 znamenitostmi, ki jih ujamejo v fotoaparat, pravzaprav prekrijejo življenje parižanov.

(To se še kot najbolj pristno pokaže na Metroju. Tam turistov po večini ni. Jih lahko kdo ukrade in potem ubije =)



Eifflov stolp (kdo bi vedel, kako se napiše pravilno, pa ne bom googlal. )
Naša predstava bi nekako ustrezala temu ... Če ga ne vidiš, je tvoje življenje prikrajšano.
Jejžeš. =)



Še zadnja slaba stran mojega prvega Pariza. Hitenje za vodičko, prilagajanje skupini in pomankanje časa. Veliko pomankanje časa =)



V takem mestu potrebuješ samo čas. Ne ogleda 10.000 muzejev in znamenitosti, ampak čas, da pritisneš kakšno fotko, dve. Da se sprehodiš ob bregu te velike reke, Temza (Siena, me je Katarina popravla, khm, geograf) ?. Ob njej najdeš svoj sanjski lokalček, spiješ tisti kafe o'le in
uživaš.

Potem se počasi sprehodiš iz trga na trg, opaziš kar drugi ne opazijo in vidiš skrito =)

Motive.





Parižani so tako strašno kul. Pa lepi. Vsi.



Skorajda najboljši trenutek mi je bil, ko sem sam s prijateljico sedel na metroju, ker sem šel v drug "vagon" kot ostala skupina, ker je bil tisti poln. Na metro je stopil suh, bradat striček, ki je imel na sebi harmoniko. Postavil se je na sredo, naslonil na drog in zaigral. Tisto tipično francosko glasbo, ki jo lahko slišimo v filmih, ki igra v domišljiji. =)

Radost.



Mogoče ga z razlogom kličejo romantično mesto, pa ne zarad šampanjca, ki ga za 9 pof.. € prodajajo na vrhu stolpa, ampak zarad čist drugih, nevidnih stvari. Zaradi zgodb, podob, priložnosti in trenutkov. Mogoče zarad golobov ?

Če hočeš, da se Pariz ujame s predstavami, ga moraš obiskat Sam ali pa v dvoje, ker tako dobi eno tako magijo. In ti moraš past vanjo.



In pa eden izmed vrhuncev.
Louvre.

Tako vzdušje, da bi ga pojedel. In zlahka si predstavljam, da bi pred vsako umetnino postal minuto in bil v njemu nevem koliko sto let =) Še svetloba, ki se lovi ob njegove drage umetnine, ki ob nepopisni gneči samevajo, je nora. Naravnost nora.

Mona Lisa (ja, o fak, kje pa je !?!?!) in Denon krilo se mi zdi, najmanj impresivno, ves čar mu vzame tista milijarda kitajcev in tesnoba, ki te zgrabi med njimi.


(tista mala pika na veliki prazni steni pod steklom=)






Pobeg v drugo krilo. (brez komentarja)

Mir in samota.



Baltski? impresionisti



Ja, tukaj bi se zadrževal tudi več dni. =)

Snepšot =)



In končno. Sanjski Metro =)



Ta grozna hiša v ozadju je muzej moderne umetnosti, ki iznakazi celoten Pariz.

Podobne komentarje so dajali za mnoge umetnine znanih arhitektov, umetnikov v zgodovini, ki jih danes občudujemo in "častimo"



Na tem trgu sva pila kavo in gledala mimoidoče, 40 minut. Vseh 40 minut se je po trgu živčno, žalostno, jezno? sprehajala gospa v zrelih letih.

Hodila je v krogu, čakala in gledala na uro.

"Ta sigurno čaka tipa."
"Dej ne bod prasica, bogvekoga čaka"
"Dej, lej ... Kolegica 1 kot 1 ne bi zamudila, pa še poklicala bi jo prej."
"Ah, feministka si."

Po 40 minutah, ko sva že 3 minute zamujala zaradi mojega lulanja, je na trg pritekel on. V kravati in elegantnim kovčkom, urejen in ... Srečen. In ona srečna. Skupaj. =)

Tudi ko naju je vodička 30 metrov stran na zbirni točki kakih 10 minut nadirala sta bila onadva na istem mestu kot pred 12 minutami, ko sva odšla =)



Tudi v Parizu so starši prestrašeni. Po tejle fotografiji sem bil skorajda pretepen in preklet v brezhibni francoščini. namesto, da bi mi idiot dal email in bi imel vsaj eno drugačno fotografijo svojega otroka.

Za Louvrom. Park, sonček, življenje. =)



Opevani Versaj (piše se z les na konc)




In pa kostnica, nekdanji rudniki ?soli? nafilani z več milijoni parižanov.
Ideja našega ravnatelja.
"A ne bi bil izziv enega skupaj z analizo DNK sestavit"



Notre dame je izgubil svoj čar zaradi neštetih katedral videnih v Rimu, ki sem ga obiskal Maja.
Še en lep spomin. Ga prihranim za drugič, zdaj sem že itak dobre volje =)